Patri jezuiti so prišli k Svetemu Jakobu že davnega leta 1597. Po obnovitvi reda 1814 so se znova vrnili in med leti 1887 in 1897 bivali pri sv. Florjanu, potem so se preselili na Poljane. Leta 1982 so na prošnjo Ljubljanske nadškofije spet prevzeli vodenje šentjakobske župnije.
V skupnosti so trenutno trije duhovniki jezuiti in študent Mario.
Predstojnik skupnosti in župnik župnije Ljubljana - Sveti Jakob je Ljubljančan p. Jože Kokalj. Po klasični gimnaziji v Ljubljani je
filozofijo in teologijo študiral v Zagrebu. Svojih prvih osem let duhovništva je preživel kot kaplan v župniji Maribor - Brezje. Od tam je
leta 1966 odšel kot misijonar v Zambijo. Po štirinajstih letih so ga poklicali v Slovenijo za provinciala Slovenske jezuitske province.
Zdaj pa mu teče že šestnajsto leto župnikovanja pri Svetem Jakobu.
Pokojni p. Lojze Kovačič, rojen v Delnicah, je stopil k jezuitom leta 1968 in imel novo mašo leta 1979. Pet let je bil kaplan v Borovnici, hkrati
pa je nadaljeval s študijem in je leta 1984 doktoriral iz teologije. Od leta 1984 do nenadne smrti 25. junija 2010 je bil kaplan v župniji, kjer je med drugim vodil skupino za diakonijo.
Hkrati je bil arhivar slovenske jezuitske province.
Rad pa je sodeloval tudi na simpozijih in seminarjih z zgodovinsko tematiko.
P. Ivan Rampre iz župnije Stoperce v Halozah svoje življenje posveča sredstvom družbenega obveščanja. V Rimu je študiral duhovnost in
sodeloval s slovenskim programom Radia Vatikan, zdaj pa je v Sloveniji dopisnik istega radia in najožji sodelavec društva VRNET,
ki skrbi za spletne povezave v Cerkvi na Slovenskem. Sodeluje tudi z Radiom Ognjišče.
P. Franc Šetar iz župnije Devica Marija v Polju se je skupnosti pridružil avgusta 2005, ko je zaključil sedemletno župnikovanje v Kočevski Reki. Kot član skupnosti deluje predvsem kot duhovni pomočnik v župniji Ljubljana - Moste. Pastoralnemu delu se je posvečal v Mariboru, v Dravljah in pet let v Beogradu. Z ljudskimi misijoni je prepotoval Slovenijo, ob tem pa pisal in prevajal.
V naši župniji je dolga leta bival in deloval P. Miha Žužek. P. Miha je Ljubljančan iz družine s 15 otroki,
med katerimi so štirje bratje stopili k jezuitom, štiri sestre pa so postale misijonarke.
Filozofsko-teološke študije je končal v Zagrebu, njegovo duhovniško delo pa je izrazito pastoralnega značaja. Sodeloval je pri
pomembnih premikih v slovenski Cerkvi: pri ustanavljanju novih župnij v Mariboru in Ljubljani (Dravlje), pri začetkih študentske
pastorale (skupina Maranatha), duhovnih vaj za mladino, gibanja za družine in za življenje, centra Betanija;
pri ljudskih misijonih, teoloških tečajih za študente in izobražence, tečajih za govorništvo ter v različnih pastoralnih svetih v ljubljanski
škofiji in v slovenski Cerkvi. Bil je tudi urednik revije Cerkev v sedanjem svetu.
P. Miha Žužek je bil med pobudniki šole za zakon, ustanovil in vodil je veliko zakonskih skupin.
Odmevno je tudi njegovo pisateljsko delo. Svojega sorodnika, bengalskega misijonarja Franceta drobniča je predstavil v knjigi
Misijonar pod Himalajo. Izdal je več šmarničnih beril. Knjiga Kristjanov dan je doživela tri izdaje. Svoje duhovno-filozofske misli je razvijal
v knjigah Četrta dimenzija, Božja beseda je živa, Vzvalovana bit, V Njem živimo, Sredi vsega, Vabilo na večni ples in 100 slapov. Pred kratkim
nas je presenetil z novo knjigo Končno zorenje.
Zadnja leta je preživel v domu za ostarele duhovnike Mane nobiscum (lat. Ostani z nami) na Trnovem.
P. Miha Žužek je mirno zaspal v Gospodu v sredo, 14. maja 2008. Bog naj mu bo bogat plačnik!
