Bogu se zahvaljujemo za doživeto praznovanje sv. Jurija pri slovesni maši v petek na Ljubljanskem gradu. Maševali so mnogi ljubljanski duhovniki, našim ministrantom so se pridružili rakovniški, kot vedno so sodelovali gasilci, skavti, narodne noše, člani policijske godbe na pihala, malteški vitezi, prišli so tudi Jakobovi romarji, lep dan pa je privabil veliko vernikov vseh starosti. Sveto mašo je daroval salezijanec Janez Potočnik, ravnatelj salezijanske skupnosti na Rakovniku. Ljudsko petje je vodil frančiškan p. Vid, med obhajilom pa nam je zapel baritonist Marko Fink. Pri sveti maši smo razdelili skoraj 500 obhajil.
Naše poti so se danes združile. Med potjo smo si
pripovedovali marsikaj, najbrž ne le vesele stvari.
Še sedaj je v nas razpoloženje, v katerega smo vpeti
spodaj, v našem vsakdanu. Prihajamo iz služb, kjer nam
ni vse dobro. V bolnišincah obiskujemo bolne, v domovih
se srečujemo s starejšimi in onemoglimi, videvamo
nezadovoljne ljudi in smo taki tudi sami. Podobni
smo učencema na poti v Emavs. Danes, na praznik
svetega Jurija, želim vsem, tudi sebi, da v
evharističnem Gospodu prepoznamo čutečega in
usmiljenega Sopotnika, ki nam ne le želi miru,
ampak nam ga sam podarja. Še več. Žívi in vstali
emavški Sopotnik želi, da si velikonočni mir podarjamo
naprej, ne le s stiskom rok, takó udomačeno gesto,
ampak tudi z ljubečo, prizanesljivo in pričevanjsko
bližino - tudi ko je treba potrpeti. Sezimo si v roke
in potrdimo, da drži, da si bomo prizadevali za to in
bomo možje in žene dane besede.
(g. Miro Šlibar, bolniški župnik,
v uvodu k pozdravu miru ob praznovanju
sv. Jurija na Gradu)