O tem smo se pred kratkim pogovarjali v naši molitveni skupini pri Svetem Jakobu.
Odgovori so bili različni, a z vsemi smo se vsi strinjali. Molitev v občestvu poglobi in razširi našo osebno molitev. V skupini doživljamo, kako resnične so Jezusove besede: "Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi." Občutimo, kako živa je Jezusova navzočnost v sveti evharistiji, saj se lahko po večerni sveti maši zbiramo v kapeli, ki nam jo g. Kokalj velikodušno daje na razpolago že mnogo let in je pozimi ogrevana, da nam je toplo od znotraj in od zunaj. Priteguje nas spontana slavilna, zahvaljevalna in prosilna molitev, pri kateri ne moreš biti raztresen in moliti samo z ustnicami, ampak tudi s srcem. V skupini doživljamo resnično veselje in Božji dotik, čutimo se sprejeti, izpolnjeni in ljubljeni - to, česar mnogi med nami niso doživeli nikdar prej v življenju.
V srečanju smo napolnjeni z močjo Svetega Duha, ki nam ves teden pomaga bolj krščansko živeti in širiti več miru in ljubezni v našem vsakdanjem okolju in se po svojih zmožnostih vključevati tudi v služenje Cerkvi in bližnjemu.
V prosilni molitvi izročamo Bogu določene osebne in skupne potrebe. Kadar je kakšna prošnja uslišana, o tem pričujemo in se skupno zahvaljujemo. Priče smo temu, da molitev tudi danes dela čudeže, tudi v našem porabniškem svetu, ki je največkrat neobčutljiv za Boga ali ga celo zanika. Stkatka, težko bi živeli brez našega tedenskega druženja.
N. G.