Odmevi


Zgodilo se je - odmevi, ki še niso čisto izzveneli ...

V tej rubriki objavljamo odmeve na pretekle dogodke, ki so povezani z našo župnijo. Pišite nam!



JURJEVO na Ljubljanskem gradu, 23. aprila 2007.

Alojzija Primožič nam je poslala fotografije z letožnjega jurjevanja na Gradu. Hvala! Če je še kdo fotografiral ali kaj napisal o slovesnosti - se priporočamo!



JURJEVO na Ljubljanskem gradu,
nedelja Božjega usmiljenja, 23. aprila 2006
.

23. aprila, na god svetega Jurija, zavetnika Ljubljane, smo se - kot vsako leto - ob 17.00 zbrali k sveti maši na grajskem dvorišču.

Sveto mašo je vodil naš župnik p. Jože Kokalj, somaševali pa so še g. dekan p. Franci Seničar, g. Dragan Adam, župnik pri sv. Trojici, trnovski župnik g. Tone Kompare, p. Lojze Kovačič, p. Marko Zupanc, DJ, ravnatelj študentskega doma Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu ter p. David Bresciani, kaplan iz Dravelj. Pri maši so sodelovali ministranti z Rakovnika, pevci s Trnovega, pa seveda vedno zvesti gasilci, kvintet trobil Slovenske policije, člani Maltežkega vitežkega reda, nekaj skavtov, narodnih noš pa je bilo veliko več kot lani - verjetno tudi zaradi toplega sončnega vremena. Tudi drugih udeležencev nas je bilo še več kot navadno. Nevihta, ki je ves čas po malem grozila, pa je nekatere po maši prehitro pregnala domov, "srečanje Ljubljančanov" ob prigrizku je bilo zato nekoliko krajše. Škoda, kajti dež se je letos popolnoma izognil grajskemu hribu.

Pred sveto mašo je naša faranka mag. Damjana Pintarič nagovorila zbrane:
Pozdravljeni vsi, ki ste se zbrali na ljubljanskem Gradu danes, ko se spominjamo sv. Jurija, zavetnika Ljubljane.
Tisti, ki je na svoji življenjski in duhovni poti izkusil vstalega Gospoda, lahko v globino dojame, kaj pomenijo svetniki in zavetniki. Drugi jih doživljajo z vidika tradicije in kulturne dediščine. Mnogi pa so brezbrižni in se jim ne zdi vredno niti razmišljati o njih.
A, veselimo se, saj bolj ko je velika človeška brezbrižnost, večje je Božje usmiljenje. Danes praznujemo tudi nedeljo Božjega usmiljenja, ki bi nas morala vzpodbuditi k razmišljanju o srčiki vsega ustvarjenega, o srčiki nas samih – o Gospodovi ljubezni: v svoji svobodi namreč, v kateri nas ljubi, sprejema tudi to, da ga zavrnemo, da se v brezbrižnosti obrnemo stran in s tem križamo Njega in njegovo ljubezen. A ljubezen kljub temu ne preneha biti. Nikoli. In ne preneha ljubiti. Nikoli. Veselimo se torej!
Spomnimo se med to slovesnostjo tudi papeža Benedikta XVI. (saj je danes tudi papeška nedelja, spomin na dan njegove izvolitve), ki nam je prav o tej večni Ljubezni spregovoril v svoji prvi okrožnici Deus caritas est – Bog je ljubezen.
In na koncu – veselimo se tudi zato, ker imamo danes že petnajstič po letu 1991 možnost in priložnost, da stojimo zbrani ob oltarju na ljubljanskem gradu v čast sv. Juriju. Pred petnajstimi leti smo to storili v delno obnovljeni kapeli sv. Jurija na gradu, pred tem pa so se naši predniki zbirali na enak način, kot mi danes, do leta 1963.
Razlogov za veselje imamo torej veliko – največji pa je gotovo vstali Gospod, ki prihaja. Veselimo se!

Iz pridige našega župnika, p. Jožeta Kokalja:
Bivši ljubljanski nadškof g. Alojzij Šuštar je nekoč dejal: Srce Ljubljane je Grad. Srce Gradu je kapela svetega Jurija. To srce nas privlači, zato smo se danes znova zbrali ob svojem zavetniku. Naši predniki so si sv. Jurija izbrali za zavetnika mesta. Vedno je privlačil ljudi s svojim junaštvom, z zvestobo idealom. Imel je PRAVO lestvico vrednot: zanj je bil Bog na prvem mestu.
Kakor ovije se val okrog skal, pod Gradom se vije Ljubljana, je zapisal pesnik Oton Župančič. Okoli svojega zavetnika so zbrani veliki pričevalci: Marija pri frančiškanih, sveti Jožef na Poljanah, pa apostola sveti Peter in naš sveti Jakob ter trnovski sveti Janez Krstnik, mučenec sveti Florjan in sveti Nikolaj - dobrotnik zaradi ljubezni Božje.
V Ljubljani se objemajo stoletja, pravi Meta Kušar v svoji, pred kratkim izdani pesniški zbirki. Danes bomo v prvem berilu brali o prvih kristjanih. Prav tako kot oni smo zdaj MI poklicani, da enodušno vztrajamo v molitvi, da lomimo kruh, vztrajamo v veri in da si prizadevamo za karitas - ljubezen. Poklicani smo, da smo priče vere v Boga - v tega Boga Ljubezni, o katerem piše papež Benedikt XVI v svoji okrožnici Deus karitas est", o katerem je že naš veliki Prešeren zapel, da pravi Bog se kliče Bog ljubezni. PRAVI Bog. Ne nekakšna vesoljna energija. Energija ni ljubezen. Vesoljna zavest ni ljubezen ... naš Bog pa je Bog, ki živi, ki nas ljubi in ki nas pošilja. Pojdite po vsem svetu ... Jaz sem z vami do konca sveta.
V evangeliju smo brali o Jezusovem srečanju z učenci po vstajenju. Prikazal se je ženam, dvema potnikoma v Emavs, dvanajsterim. Srečali so ga v občestvu. Tudi mi ga srečujemo v občestvu - v Cerkvi. V PRAVI Cerkvi, ne v "Cerkvi" medijev. Kardinala Ratzingerja je Vittorio Messori vprašal, v čem je glavni problem vere v Evropi. Odgovoril je: Glavni problem je v pojmovanju Cerkve. Mnogi v Cerkvi gledajo samo sociološko tvorbo - organizacijo. Če bi bila zgolj to,bi jo lahko po lastnih željah in potrebah spreminjali, jo zavrnili, zapustili ali jo celo ukinili. Toda PRAVA Cerkev je občestvo ljubezni, je skrivnostno Kristusovo telo, je naša Mati. Ko bomo kot Tomaž osebno srečali Vstalega, ga bomo lahko oznanjevali drugim.
Spomnimo se, kdaj smo mi, kdaj sem JAZ srečal Kristusa. Kdaj je bil zame tisti milostni trenutek, ko sem ga videl, spoznal se odločil zanj, bil poslan in sem šel ... Učencem je naročil Pojdite v Galilejo, tam me boste videli. Naša Galileja je tukaj in zdaj. HIC ET NUNC. Ničesar se ne bojimo. Kamen je odvaljen. Če čutimo, da še ni, ga odvalimo! In prosimo Gospoda za pomoč. Ne bojimo se, saj zaupamo njemu, ki se kliče Bog ljubezni, ki je poln usmiljenja (prav danes je nedelja Božjega usmiljenja!); verujemo v Vstalega! Mi smo vedno velikonočni kristjani!

Ljubljančani, vabljeni k molitvi za Ljubljano!

S. Mateja Tomšič je fotografirala slovesnost. Njene fotografije si lahko do 15. maja ogledate tukaj. Lahko si jih seveda skopirate. Če vam kvaliteta (1000 x 750 px) ne ustreza, pa lahko v župnišču dobite originale. Pocukajte me ali pa mi pišite na naslov Tatjana.Hernaus@guest.arnes.si


Cvetna nedelja, 9. aprila 2006

Na cvetno nedeljo smo se tudi letos - kot vsako leto - zbrali pred cerkvijo sv. Florjana, kjer je g. župnik blagoslovil zelenje. Nato smo se v procesiji odpravili v cerkev sv. Jakoba. "Po ulicah našega Jeruzalema" smo pospremili Jezusa k njegovi daritvi. (foto: s. Mateja Tomšič)









Gospod Anton Lopatič pa nam je poslal video posnetek procesije s cvetne nedelje 4. aprila 1993 (traja 2 minuti in pol). Oglejte si ga!