URNIK VEROUKA 2023

 Ponedeljek

Katehistinje: Barbara Poredoš, Cecilija Grbec, Ema Kregar

POGOVOR Z KATEHETINJO: Cecilija Grbec

Vloga kateheta danes, kaj pomeni biti katehet?

V prvi vrsti biti katehet pomeni možnost pričevanja, da je Bog živi Bog in da se vera lahko živi. Da otroci lahko dobijo in imajo izkušnjo Boga.

Kako otroci danes v navalu vseh informacij z mnogih ekranov dojemajo duhovne vsebine?

Otroci so zelo dojemljivi za presežno. Zelo dobro razumejo duhovne vsebine in so odprti za delovanje Svetega Duha in za vero.

Na kakšen način danes otrokom podajati duhovne vsebine, kako poteka verouk?

Vsak teden izberemo odlomek iz Svetega pisma, glede na cerkveno leto ali praznik. Npr., v času posta se pogovarjamo o namenu posta, odrekanju slabim stvarem, razvadam, kaj nam post prinese v življenje. V času Božiča se pogovarjamo o Jezusovem rojstvu, učlovečenju Boga, namenu Jezusovega prihoda na svet. Prav tako v času Velike noči govorimo o odrešenjski vlogi Jezusa in njegovega darovanja za človeštvo in za vsakega izmed nas. Božjo besedo podajamo na različne načine.

Poleg branja jo sprejemamo tudi preko animiranih filmov in preko risb. Otroci povedo kako dojemajo posamezen odlomek iz Svetega pisma, ali to izrazijo s pesmijo, ki jo spremljajo gibi, lahko pa tudi preko igre.

Otroci imajo radi like svetnikov, posebej mlajših in svetnikov, ki so nagovarjali otroke in z njimi delovali. To so npr. Janez Bosko, Dominik Savio, Carlo Acutis in nasploh svetniki in njihova izjemnost v veri.

Kaj oblikuje kateheta, kje črpa moč za delo z otroki?

Vera. Da sam veruje in živi z vero v Boga. To pa se odraža v konkretnem življenju z obiskovanjem sv. maše, v branju in premišljevanju Božje besede, v prejemanju evharistije. Da živi vsak dan z molitvijo, občasno pa obišče tudi kak romarski kraj. Najpomembneje pa je, da veruje, da je Bog Ljubezen. Da ima zavedanje, da je Jezus živ, da dela čudeže v mojem življenju. In da je Bog vedno s tabo, ob tebi, da živi s tabo, tudi kadar je hudo.

Kako vidite prihodnost kateheze za otroke?

Menim, da bi bilo treba več evangelizirati starše, vključevati starše v katehezo. Tako bi omogočili in vzpostavili družinsko katehezo. Starši ne morejo podat otrokom, kar sami niso prejeli. Pomembno je, da izhajamo iz dejstev. To, da je vse kar nam sporoča Božja beseda in Jezus resnica. In ko hrepenimo po sreči, nas ta resnica osvobaja. Saj je Jezus sam pot, resnica in življenje.

Prihodnost kateheze je tudi v tem, da živimo Evangelij, da ljubezen udejanjamo v svojem okolju. V družini, v šoli, na delovnem mestu, med prijatelji in med vsemi ljudmi vedno in povsod. Samo tako smo lahko in ostanemo resnično srečni.

_______________________

POGOVOR Z KATEHETINJO: Ema Kregar

Kako vidite vlogo kateheta in vlogo kateheze danes?

Vloga kateheta je, da je med otroki, da je eden izmed njih in da ima rad otroke. Je pričevalec vere. Njegova vloga je, da poveže veroučence v krščansko skupnost. Preko njega in njegove povezovalnosti lahko učenci začutijo kaj je skupnost.

Pri kateheti je pomembno, da otroci radi pridejo na verouk, da so radi skupaj. Da gradijo odnos z Bogom in z sovrstniki. Kateheza naj bi bila vedno misijonarska. To pomeni, da k uram kateheze povabimo tudi otroke, ki niso iz vernih družin, so samo krščeni ali pa tudi ne. Vabljen je vsak, ki je pripravljen poglobit razmišljanje o sebi, o svetu, o presežnem, torej o duhovnem, o Bogu.

Kaj vas navdihuje za delo kateheta?

Uživam v katehetskem delu. V tem delu združujem ljubezen do Boga in do otrok. Čutim poklicanost v to delo. Prizadevam si, da skupina veroučnih učencev kot skupina služi večji skupnosti, kateri pripada. V našem primeru je to župnija sv. Jakob.

Kako vidite prihodnost kateheze?

Da bi bila vseživljenjska, za vse generacije. Torej možnost kateheze za starejše. Želim si, da bi bilo veliko mladih katehetov. Največkrat otroci bolje sprejemajo mlajše katehete. Imamo veliko mladih, sposobnih ljudi, ki uspešno vodijo Oratorije, pa si večkrat ne upajo ali se ne čutijo dovolj sposobne za delo kateheta, čeprav so za to nedvomno sposobni. Morda ne dobijo prave podpore in navdiha od voditeljev.

Tudi letos ste organizirali Kristusov Pasijon v katerem igrajo otroci. Kaj je vaše sporočilo?

Ideja Križevega pota z otroki je bila, kako otrokom približati Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Da bi otroci lažje razumeli zgodovino odrešenja. Želela sem nagovoriti na eni strani otroke kot igralce pasijona in na drugi strani gledalce. V kombinaciji s pantomimo, branjem besedil in petjem, smo ljudem hoteli približati dogodke Velikega petka. Odzivi gledalcev in staršev so bili ganljivi in hvaležni. Bilo mi je v ponos, da so otroci dojeli, česa so sposobni in kaj lahko izvedejo. Učenci so bili z odigranim navdušeni in bi želeli to kadarkoli ponoviti. Udeleženi so bili otroci od prvega do osmega razreda osnovne šole. Nastopala je več kot polovica vseh veroučencev.

________________________

POGOVOR Z KATEHETINJO: s. Barbara Poredoš

Kaj vam pomeni biti katehetinja?

Je izziv kako oznanjati in predstaviti Boga otrokom, mladostnikom, vsem ljudem, njegovo brezpogojno ljubezen. Sporočati, da nam Bog daje življenje v polnosti, če ga hočemo sprejeti. To je tudi pedagoški izziv kako vernim in nevernim približati Boga. Da to ni nekdo, ki je oddaljen od nas ampak je z nami, v nas in imamo z njim odnos, če to želimo. Kot katehetinja pa lahko vse to kažem najbolj z zgledom.

Kje najdete navdih za svoje delo?

V molitvi, v vsakdanjem pogovoru z Gospodom in v Marijinem zgledu. V Božji ljubezni, ki ne želi nič zadržati zase, gre vedno proti drugemu. Kot pravi sv. Pavel, nas Božja Ljubezen priganja. In tudi mene vzpodbuja.

Kakšen je vaš način podajanja duhovnih vsebin, vrednot, pristop do otrok?

To je povezano z našim preventivnim sistemom, ki ga je vpeljal naš ustanovitelj Janez Bosko. Naša duhovnost in pedagoški pristop temelji na tem, da želi v vsakem mladem videti potencial in obdarovanost s talenti. Ta pogled se navdihuje v zgledu Jezusa dobrega pastirja, ki poskrbi za vsako ovco. Vsaka duša mu je dragocena. To je v naši župniji zaradi manjšega števila župljanov in vzdušja domačnosti še lažje.

Imate tudi Oratorije za otroke...

Oratorij se odvija enkrat ali dvakrat letno v poletnem času po en teden. Imamo pa tudi posamezne oratorijske dneve, ki so v času preostalih počitnic in so običajno dvakrat letno po dan ali dva. Poletni programi imajo glavnega junaka. Letos bo to blaženi Alojzij Grozde ob katerem rastemo tako animatorji kot udeleženci. Vodila jih bo katehetinja Ema Kregar. Jaz pa bom duhovna in vsestranska spremljevalka z jutranjo molitvijo, katehezo, ki izhaja iz življenja svetnika, blaženega. Prav tako s celo skupnostjo Salezijank z molitvijo duhovno podpiramo oratorij ali kot rečemo, dihamo z oratorijem. Oratorij vsebuje delavnice, veliko igro, kakšen izlet po Ljubljani ali okolici. Pri oratoriju sodeluje tudi jezuitska skupnost, v sklopu oratorijev imamo tudi sv. maše. Letos bo prvič oratorij v angleščini, saj imamo goste animatorje tudi iz tujine.

Pred kratkim ste doktorirali s področja pastorale. Kaj je bila tema vaše disertacije? Nam lahko na kratko opišete ugotovitve, spoznanja...

Tema naloge je bila spremljanje mladostnic med starostjo petnajst in devetnajst let v mladinskih centrih v Ljubljani. Pod spremljanjem deklet se razume tako telesni, čustveni, socialni, moralni in duhovni razvoj. Po teoriji pozitivnega razvoja mladih, je izhodišče, da mladostnik ni problem, težava ampak je potencial. Tako naj bi vzgojitelji pristopali s pogledom na mlade kot na potencial in ne kot na težavo. Vsak, ki je z mladimi, je odgovoren za njegov razvoj. To pomeni, da njegovo delo spremljajo vzpodbude, postavljanje mej, da dejavno vključuje otroke in mladostnike. Jih uči, kako naj mladi doprinesejo k skupnemu dobremu, pozitivnim vrednotam kot so poštenost, odgovornost, socialna pravičnost, solidarnost, pogled na življenje kot nekaj načrtovanega, kot nekaj kar ima smisel. Mladi sami so pri tem izzvani, da razvijajo svojo identiteto tudi z vidika presežnega, duhovnega; kdo sem in kaj bom postal? Glavni poudarki naloge so celostna rast deklet in njihov doprinos k okolju v katerem živijo. Vse to pa ob pozitivni vzpodbudi odraslih. V vzajemni interakciji z mladimi, pa tudi odrasli osebnostno rastemo.

Kako vidite prihodnost kateheze?

Stanje vere v družbi je ne le zaskrbljujoče ampak je tistim, ki delamo v katehezi tudi izziv. Odpira se več področij v katehezi, eno osnovnih je delo s celimi družinami. Pri tem ne gre le za ozek koncept kateheze ampak za versko vzgojo in spodbudo preko raznih pobud. Od družinske maše, obhajanja cerkvenih praznikov. Npr. skupna priprava staršev in otrok na Božič, v Cerkvi, ob pletenju božičnih vencev, do pevskega udejstvovanja in raznovrstne vključenosti v lastno župnijo. Tako se krepi tudi občutek pripadnosti domači Cerkvi. Hkrati s tem se ovrednoti vloga laikov. To pomeni sinodalni pristop, kjer je vsak krščeni poklican k zavzetemu življenju po evangeliju. Kristjani se moramo bolje zavedat, da je Cerkev vsak izmed nas in da podobo Cerkve v javnosti in medijih sooblikuje vsak izmed nas. Kateheza potrebuje tudi spodbujanje konstruktivne miselnosti do Cerkve, kot protiutež pogosto negativni javni podobi. In da je Cerkev v svojem bistvu poklicana k veselemu oznanilu in polnosti življenja, ki nas vodi po poti svetosti.