Postni čas je v krščanstvu obdobje priprave na največji krščanski praznik - veliko noč. V katoliškem koledarju postni čas traja od pepelnice do velike noči. Postni čas se imenuje po postu, ki je zunanje znamenje spokornosti - želje po spreobrnenju in poboljšanju. V katoliški cerkvi se post začenja na pepelnično sredo in traja štirideset dni. Sklene se z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sv. velikonočno tridnevje. Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel. S tem verni na zunanji način pokaže pripravljenost na spreobrnjenje in poboljšanje. Pepel je znamenje minljivosti, smrti, saj se tudi človeško telo spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel znamenje pokore in prenovitve. Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi Življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi. Pomen posta je v poglobitvi osebne povezanosti z Bogom. Sredstva za to, pa so poleg molitve, prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi v odpovedovanju določenim razvadam in v opravljanju dobrih del.

Strogi post je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa pa vsak petek v postnem času. Dobra dela, post,  darovi ubogim in molitev niso sama sebi namen ampak so usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja.

Kristjani pred veliko nočjo barvamo pirhe, nesemo jedi k blagoslovu, blagoslovimo stanovanje in izbranim pošljemo velikonočna voščila. 

Dejavnosti na župniji v postnem času:

- pepelnična sreda, simbolični posip vernikov s pepelom.

- priložnost za spoved

- molitev križevega pota, vsak petek ob 18.00 in vsako nedeljo ob 18.00.

- Cvetna nedelja: pred praznikom imamo delavnico izdelovanja butaric in čiščenje cerkve

Velikonočno tridnevje je izraz, ki opisuje zadnje tri dni pred veliko nočjo. Tridnevje sestavljajo:

- Veliki četrtek, večer, ki je posvečen spominu na zadnjo večerjo. Škofje dopoldne opravljajo krizmeno mašo, kjer škof nad oljem zmoli posvetilno molitev.

- Veliki petek, je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt. Je edini dan v cerkvenem letu, ko ni sv. maše. V župniji imamo križev pot otrok, križev pot na grad.

- Velika sobota, je v prvem delu posvečena češčenju Jezusa v Božjem grobu, med velikonočno vigilijo pa se obredi že prevesijo v praznovanje Jezusovega vstajenja. Z VN tridnevjem se končuje postni čas in se začenja velikonočni čas. Na ta dan imamo blagoslov ognja, blagoslov jedi in češčenje Jezusa v Božjem grobu.