POGOVOR Z ČLANOM UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA PRIJATELJEV POTI SVETEGA JAKOBA SLOVENIJE: Matjaž Kosi

Kdaj je bilo društvo ustanovljeno in kaj je namen njegovega delovanja?

Društvo sta ustanovila zakonca Rigler leta 2000, z namenom oživljanja srednjeveških slovenskih romanj v Compostelo in romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji.

Lahko opišete slovenske Jakobove poti?

V Sloveniji stoji 67 cerkva posvečenih sv. Jakobu. Imamo tri glavne poti, dodajajo pa se tudi stranske veje in vejice, ki vodijo do Jakobovih cerkva. Tri glavne poti so Šentjakobska pot, ki gre preko Dolenjske in čez Primorsko, druga je Svetovišarska veja, ki se vzpne do svetih Višarij in tretja Prekmursko Štajerska veja, ki gre do Madžarske. Vse poti in informacije najdete na naši spletni strani.

Kaj vas navdihuje, da obnavljate in vzdržujete Jakobove romarske poti, ki so potekale preko Slovenije?

Vsak v društvu ima drugačen vzgib, da je prišel do tu. Jaz sem romanja spoznal preko mame in me je v določenem življenjskem obdobju navdušilo ter mi osmislilo tudi mojo notranjo pot. Vsi člani delo opravljamo prostovoljno. Na poteh je to predvsem markiranje. Želimo si pridobiti nove markerje in vodnike po Jakobovih poteh.

Kaj vam osebno pomenijo romanja po Jakobovih poteh?

Večdnevno romanje je pot k sebi. Premlevaš stvari, greš v notranjost. Se duhovno poglobiš. Vsak romanje doživlja na svoj način. Namen romanja je poglobitev svoje duhovnosti. Čas romanja je čas za premišljevanje. Pot na romanje te ponavadi pokliče, ne odločiš se čez noč. Na romanje greš z namenom, z neko prošnjo zase ali za nekoga drugega. Danes so romanja postala zanimiva tudi za rekreativce, ki jim opravljena pot presdtavlja osebni dosežek in zmago in na pot gledajo bolj kot krepitev za telo.

Kako pogosto organizirate romanja?

Program romanj načrtujemo na letni ravni in se potrdi na občnem zboru. Ob koncu zime se naredijo plani za naslednjo sezono. Letos imamo načrtovanih okoli dvajset romanj. Na večini organiziranih romanj se udeležimo tudi sv. maše kje na poti. Zadnje odmevno romanje smo imeli na Zaplaz ob sto letnici rojstva in osemdeset letnici smrti bl. Alojzija Grozdeta.

Kako deluje društvo?

Ob vhodu v cerkev sv. Jakoba v Ljubljani imamo svojo pisarno.

V društvu imamo približno sto štirideset članov, od tega nas je aktivnih okrog tretjina. Naše delo vsebuje tiskanje in izdajanje romarskih listin, markiranje, dežurstvo v pisarni dvakrat na teden, posredovanje informacij, sodelovanje z agencijami in cerkvenimi ustanovami. Organiziramo predavanja in potopise o Jakobovih poteh doma in v tujini. Naše delo je postavitev skrinjic z žigi ob Jakobovih cerkvah, samostanih in tudi na drugih točkah po romarskih poteh. V sklopu društva smo leta 2021 ustanovili Molitveno navezo. V skupini nas je okoli dvajset molivcev, molimo desetko Rožnega venca po mesečnih namenih. Enkrat letno imamo skupno romanje, kamor povabimo tudi druge romarje in duhovnega vodjo, skupaj se udeležimo tudi svete maše. Duhovni vodja društva je provincial jezuit p. Miran Žvanut.

Iz katerih virov pokrivate stroške?

Financiramo se iz članarine članov društva. Drugi vir je prodaja romarskih listin. Nato prodaja artiklov, ki jih nudimo v naši pisarni; to so koledarji, podobice, majice, školjke s potiskom, romarske vodnike, zastavice...

Načrti društva za prihodnost Jakobovih poti po Sloveniji?

Kot sem že omenil, si želimo pridobiti nove markerje in vodnike. V načrtu imamo postavitev svoje spletne trgovine. Želimo si še večjega števila romarjev, katerih številka se sicer vsako leto povečuje. Želimo si pomladitev društva in navdušiti mlajše generacije za romanja. Imamo tudi izzive za uveljavitev novih poti - vejic, ki izhajajo iz glavnih poti. Tako smo letos že blagoslovili Belokranjsko vejo Jakobove poti.