Orlov vrh
Okrogla jasa malo pod šancami je priljubljena točka mnogih sprehajalcev. Do nedavnega večina sploh ni vedela, da je ta kraj eno od
tolikih zamolčanih pokopališč iz druge svetovne vojne. Svojci tukaj pokopanih domobrancev so šele po osamosvojitvi na jaso postavili križ,
ki pa ni dolgo stal. Prizadevanja za ureditev pokopališča doslej niso obrodila sadu.
Do druge svetovne vojne na Gradu ni bilo pokopališča. Po kapitulaciji Italije je grad zasedla domobranska vojska. Torej ne čudi,
da so na Orlovem vrhu pokopali domobrance, padle v Kočevju 9. decembra 1943. Tam so potem pokopavali do 30. aprila 1945.
Na praznik vseh svetih leta 1944 so na pokopališču pripravili veliko slovesnost. Takrat je bilo pokopališče lepo urejeno. grobovi so
se vrstili v dveh polkrogih, med vrstama se je vila peščena pot, na obeh straneh sta stala lesena stebra, v sredini pa velik hrastov
križ.
Po drugi svetovni vojni je bilo pokopališče opuščeno in zamolčano. Ozna naj bi leta 1946 odrla grobove in kosti pokojnih prenesla neznano
kam. Društvo za ureditev zamolčanih grobov meni, da je bilo tam pokopanih 180 domobrancev, v mrliški knjigi, ki jo hranimo v
župnišču sv. Jakoba pa je zapisanih 140 imen. Društvo si že dolgo prizadeva za ureditev pokopališča. Po enem od predlogov naj bi
na Orlov vrh postavili Plečnikovo kapelo, eno njegovih še nerealiziranih del. Vendar za zdaj na jasi samuje le skromen pločevinast
križ.
Od leta 1994 se na drugo nedeljo po prazniku vseh svetih svojci pokojnih zberejo v grajski kapeli. Šentjakobski župnik daruje
sveto mašo za pokojne, nato gredo v procesiji na Orlov vrh, kjer sledijo molitve za rajne.
> Nazaj na vrh
|